Tako kot je Istra zanimiva zaradi bogate naravne in kulturne dediščine in mešanja kultur, tako je zanimiva in bogata tudi njena kulinarika. Oljčno olje, vino, ribe, sveža zelenjava in sadje, pršut ter morska sol iz solin so tipični izdelki, ki nudijo osnovo za gastronomske užitke tako v lokalnih gostilnah, prestižnih restavracijah kot v tradicionalnih osmicah. Ker tudi sama rada raziskujeva kulinarične posebnosti in značilnosti krajev, ki jih obiskujeva, vama v nadaljevanju predlagava nekaj gastronomskih lokacij, za katere verjameva, da vas ne bodo razočarale. Kot manjša pridelovalca oljčnega olja lahko na željo našim gostom ponudiva možnost degustacije oljčnih olj z osnovnim spoznavanjem njihovih organoleptičnih lastnosti. Najprej pa seveda obiščite koprsko tržnico in ribarnico v sobotnem dopoldnevu z odlično ponudbo sezonskih pridelkov in prijaznimi branjevkami in se sami prepričajte v kakovost istrskih pridelkov.

Osmice prepoznamo po lesenem kažipotu in bršljanovi vejici. Nudijo lahko samo vino in hrano, pridelano na kmetiji. Na tržaškem Krasu so to običajno odprto belo in rdeče vino ter pršut, klobase, panceta, jajca in vložena zelenjava, v Istri ter na Krasu pa ponujajo tudi kuhane jedi, običajno joto in kislo zelje s klobasami. Ker je posamezna osmica običajno lahko odprta le dvakrat na leto je pred obiskom potrebno najprej preveriti, katera od njih je v času obiska odprta. Na spletni strani osmize lahko preverite odprtost osmic na tržaškem Krasu, na spletni strani osmice pa v Istri in na Krasu. Za večje skupine priporočava rezervacijo.

V Gabrovici, Ospu ter Črnem Kalu sicer ni osmic, takoj čez mejo pa priporočava osmice pri Slavcu v Mačkoljah, Žerjal v Ricmanjih ter osmico Merlak v Trstu. Nekaj dlje, a še vedno v udobni bližini na tržaškem Krasu priporočava osmico Fabec v Mavhinjah, Sardo v Samatorci, Štubelj v Šempolaju, Pertot v Nabrežini, Žigon in Furlan v Zgoniku, Tavčar v Repnu, Starc, Zidarich ter Gabrovec v Praproti. Na Krasu in v Istri pa priporočava predvsem osmico Barut v Izoli, Krmac v Bertokih, Markežič na Grintovcu ter Abram-Žerjal v Svetem pri Komnu. Izbor ni nastal samo na podlagi kakovosti, ampak tudi vzdušja in pristnega okolja, ki ga lahko doživimo ob obisku katere od priporočenih osmic.

Kot vse kaže postaja Slovenija pomembna kulinarična destinacija. Sedaj že svetovno znana Hiša Franko z Ano Roš je le 150 km oddaljena od Gabrovice, nič manj renomirana gostilna Pri Lojzetu s Tomažem Kavčičem pa le 60 km. Kakovost se seveda ne meri samo s številom zvezdic in omembami v spletnih ocenjevalnicah in lahko potrdiva, da kakovost nekaterih lokalnih ponudnikov prav nič ne zaostaja za nosilci Michelinovih zvezdic. Ker se o okusih seveda ne razpravlja je nabor spodaj priporočenih ponudnikov seveda čisto subjektiven in po najinem okusu.

Pridelava vina v Istri sega še v rimske čase, zato ni čudno, da vina avtohtonih sort refošk, malvazija, cipro in rumeni muškat ter

drugih sort dosegajo visoka priznanja na vinskih ocenjevanjih. Istrska malvazija je tradicionalno belo vino slamnato rumene barve, običajno mlado ali največ dve- do triletno vino. S svojim vonjem spominja na zrelo jabolko, včasih tudi hruško in nam v ustih pusti fin, eleganten, včasih rahlo grenak okus, ki spominja na akacijeve cvetove. Refošk je tradicionalno rdeče vino, rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zelo intenzivno in globoko obarvano, zato se v Istri takemu vinu reče tudi "črno" vino. S svojo svežino je prijetno pitno vino, s svojo aromo spominja na maline in razno jagodičje. V zadnjih letih je bilo kar nekaj uspešnih poizkusov ponudbe starejših letnikov refoška, čeprav velja za to vino – podobno kot za malvazijo – da je najboljše, ko je mlado. Rumeni muškat je kot aromatično vino s tipičnim muškatnim vonjem ter z nižjo kislostjo primerno predvsem za zaključek obroka, ko je pridelano kot sladko pa tudi ob sladici.

O vinih slovenske Istre lahko dobite največ informacij na kateri od tradicionalnih vinarskih prireditvah v slovenski Istri: Festival Malvazije, Refuscus Mundi, Orange wine Festival ter Praznik refoška. Podobno kot pri kulinariki tudi tu velja rek: o okusih se ne razpravlja, zato je nabor tukaj priporočenih ponudnikov seveda čisto subjektiven in po najinem okusu.

Priporočava tudi obisk manjših pridelovalcev vina in oljčnega olja koprskega zaledja, včlanjenih v društvo Vinol ter ostalih pridelovalcev vin v koprski občini.

Že od antike sem je znano, da je Istra eno najprestižnejših območij za pridelavo oljčnega olja, saj ima odlično podnebje in sestavo tal,

primeren geografski položaj, tradicijo, izkušnje in sposobne pridelovalce. Tu so se razvile številne lokalne sorte, ki so prilagojene na hladnejše zime in občasne hude zmrzali. V neposredni bližini Gabrovice se nahaja Dolina (San Dorligo della valle), od koder naj bi izvirala poglavitna avtohtona sorta Istrska belica. Ta je znana kot zelo trpežna in obstojna sorta, glavna značilnost olja pa je izrazita pikantnost, svežina in grenkoba.

Pri obnovi oljčnih nasadov v Istri so bile zasajene tudi različne italijanske sorte, kot so npr. Leccino, Maurino, Frantoio itd., katerih olje je za razliko od Istrske belice nežnejšega okusa. Kot manjša pridelovalca oljčnega olja pridelujeva olje iz sort Leccino in Istrska belica. Oljčnik se nahaja ob starem delu Gabrovice, obdelujeva pa ga z minimalno uporabo zaščitnih sredstev. Ponujava predvsem olje, ki je hladno stiskano iz oljk obeh sort hkrati, saj sva mnenja, da tako olje najbolje ohranja uravnotežen okus in vonj.